O imunskem sistemu - dr. Urška Bukovnik
Se res zavedate, kako zelo pomemben je zdrav imunski sistem? Pa tudi tisti, ki se, naredite dovolj za vaš imunski sistem? Nočem vam vzbujati slabe vesti, a dejstvo je, da igra pomembno vlogo pri vnetnih procesih, pri odzivu telesa na sintetične oziroma nenaravne snovi, prav tako pa vas ščiti pred vdorom patogenih mikroorganizmov, pravi dr. Urška Bukovnik, ki je vodila predavanje Imunski sistem: več kot le obramba telesa. Predavanje je sicer potekalo na Svetovni dan zdravja, ki je to leto posvečen najbolj aktualni javnozdravstveni temi – covid krizi. In zagotovo se boste med bralci tega besedila našli tudi tisti, ki boste želeli ravno zaradi koronavirusa covid-19 okrepiti imunski sistem. A preden zapišem nasvete, kako si lahko pomagate pri vzpostavljanju optimalnega imunskega sistema, najprej k pojasnilom o vnetnem procesu in o tem kaj ga sproža ter kaj ta povzroča, le tako vam bom lahko pojasnila, zakaj je tako pomemben.
Dr. Urška Bukovnik pravi, da »je vnetje namenjeno pomoči telesu in je koristno, dokler vnetni proces ne postane prekomeren. Takrat govorimo o nenormalnem odzivu telesa z imunskim sistemom, ki je akter vnetnega procesa. Imunski sistem namesto umirjanja, ko odziv ni več potreben, začne s sprožanjem nadaljnjih odzivov, posledično pa prihaja do kroničnih sprememb tkiv ter razvoja bolezni. Na primer vnetni proces živčnega sistema lahko sproži razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, avtizma ali raka, vnetni proces srčno-žilnega sistema pa bolezni srca in ožilja itn.«. Predavateljica nato razloži, kako vnetni procesi vplivajo na celične povezave in našteje nekaj dejavnikov, ki povzročajo oksidativni stres, to so onesnaženo okolje, različne vrste stresov, umetno pridelana hrana, kajenje, prekomerna teža, prekomerno izpostavljanje sevanju itd.
Enostavni sladkorji, sintetični sladkorji, prekomeren vnos omega-6 maščobnih kislin, procesirana hrana, gluten, herbicidi in fungicidi, trans maščobe itn., to pa je hrana, ki vpliva na vnetne procese, doda dr. Urška Bukovnik in nadaljuje z metabolno zakisanostjo, na katero vplivajo pretiravanje z vnosom beljakovin, predvsem živalskega izvora, diete, ki temeljijo na poudarjenem vnosu beljakovin živalskega izvora in hrana z omega-6 maščobami, višji kot je vnos le teh, večja je verjetnost za razvoj debelosti, nealkoholne zamaščenosti jeter in ateroskleroze.
Ste morda vedeli, da večina sladoledov vsebuje trans maščobe? Te namreč podaljšajo življenjsko dobo izdelka in izboljšajo teksturo ter izgled izdelka, pojasnjuje dr. Bukovnikova in opozori na imena, po katerih lahko prepoznate trans maščobe v živilih: delno hidrogenizirana maščobna kislina, trans maščobe, mono- in di-gliceridi maščobnih kislin, E471 in E472. Zaradi strukturnih lastnosti se trans maščobe veliko lažje vežejo na stene žil in tako (po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije) predstavljajo resen dejavnik tveganja za razvoj kroničnih srčno-žilnih bolezni, kapi in nekaterih rakavih obolenj. Dr. Bukovnikova poudari, da tudi diete še zdaleč niso nedolžne in da sprožajo vnetne procese; poda pa tudi predlog tistih, ki jih ne, od ene izmed njih – FMD diete, pokaže primer dnevnega jedilnika.
In sedaj k obljubljenim nasvetom – kako si pomagati pri vzpostavljanju optimalnega imunskega sistema. Prvi nasvet je protivnetna prehrana: meso, jajca in mlečni izdelki naj bodo ekološke in proste reje, prav tako naj bosta ekološka tudi sadje in zelenjava, hrana naj bo brez aditivov in trans maščob ter sintetičnih sladkorjev. Kot boljše izbire sladkorjev predavateljica navede stevio, naravne alkoholne sladkorje, maltodekstrin, glukozni sirup, fruktozni sirup (a ne v kombinaciji glukozno-fruktozni, gre namreč za umetni sladkor) in naravni sladkor iz sadja. Naslednji nasvet je uživanje naravnih probiotikov, pod katero spadajo fermentirana zelenjava, jogurt, kefir, trdi siri, skuta, med, javorjev sirup, beluši, ingverjeva korenina, zeleni čaj, sadje … Imunski sistem vam prav tako pomagajo krepiti dopolnila, kot na primer vitamin C, vitamin D, magnezij, resveratrol, kurkuma, omega-3 maščobne kisline, probiotiki in polifenoli. Seveda pa je ključnega pomena še redna telesna aktivnost.
A pozor, vsako desetletje zahteva drugačno skrb za telo, tako je potrebno tudi prehrano prilagoditi staranju telesa – uravnavati morate količino hrane in sestavo obrokov, hkrati pa upoštevati intenzivnost in pogostost telesnih aktivnosti ter delovanje metabolizma, pravi dr. Bukovnikova. Vsekakor pa pri ohranjanju optimalnega imunskega sistema pripomore tudi higiena rok, zadosti spanca (7–9 ur na noč) ter izogibanje zaprtim prostorom z veliko ljudmi, posebno 4–6 ur po težjem treningu.
Študentski dom Ljubljana
Petra Vehovar