Gibanje za zdravje
Naše telo je ustvarjeno za gibanje in glede na to, da se je naš vsakdan skozi zgodovino spreminjal in ga sedaj preživljamo dokaj neaktivno ter največkrat v sedečem položaju, je vprašanje, ki ga zastavlja tokratna predavateljica dr. prof. Maja Dolenc, prof. šp. vzg.: »Zakaj toliko promocije za aktiven življenjski slog?«, zagotovo na mestu. Z neaktivnim življenjskim slogom namreč zelo škodujemo svojemu zdravju, poudarja Dolenčeva in dodaja, da so včasih ljudje morali svojo hrano ujeti in bežati, da sami niso postali hrana, morali so se seliti itn., skratka telesna dejavnost jih je spremljala skoraj na vsakem koraku, danes pa raziskave kažejo, da smo na dan v povprečju aktivni le tri ure budnega časa. Poleg telesne neaktivnosti imajo na naše zdravje negativen vpliv še slabe prehranjevalne navade – preveč jemo, izbiramo napačno hrano – ter hiter tempo življenja, ki nas spravlja v stresne situacije, nadaljuje dr. prof. Maja Dolenc.
Dolenčeva opozarja, da moramo biti pozorni na vse naslednje vidike zdravja: telesno zdravje, čustveno zdravje, intelektualno zdravje, socialno zdravje, duhovno zdravje in zdravje v delovnem okolju; z naslednjo izjavo tem vidikom pritrjuje tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO): »Zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje.« Kako pa Slovenci ocenjujejo svoje zdravstveno stanje? Največ – 41 %, ga oceni kot dobro, kot srednje dobro 39 %, kot zelo dobro 10 %, kot slabo 8 % in zelo slabo 2 %. Kar 52 % jih navaja, da čuti bolečine v križu, bolečine v vratu/ramenih pa več kot 35 % – najpogostejšima odgovoroma seveda botruje sedeč življenjski slog, je pa slednji podatek zelo koristen za športnega strokovnjaka, saj tako točno ve, katere vaje priporočiti oziroma kakšen vadbeni program predpisati posamezniku, razlaga Dolenčeva. Človek je po naravi leno bitje, še pravi, in čeprav bi želeli učinke doseči hitro, prve začnemo opažati šele po dveh mesecih, zato je potreba vztrajnost, a ne le v eni vrsti vadbe, aerobne vadbe na primer, temveč tudi v vajah za moč in gibljivost.
Predavateljica svetuje, da za ohranjanje zdravja telovadimo petkrat tedensko po trideset minut, za izboljšanje zdravja pa petkrat tedensko po šestdeset minut, od tega naj dvakrat tedensko namenimo vadbam za moč in gibljivost, ostalo pa aerobnim vadbam, ki so dobre predvsem za zdravje srčno-žilnega sistema. Prisotnim je po Borgovi lestvici za ocenjevanje napora pojasnila tudi, kako intenzivni morajo biti treningi, da naredimo dovolj za svoje zdravje, denimo, če se odpravimo s kom na sprehod, moramo intenzivnost prilagoditi tako, da smo še sposobni tvoriti kratke stavke, če pa se bomo počutili tako, kot da bomo ravnokar omedleli, potem z intenzivnostjo pretiravamo. Pri vadbah za moč intenzivnost reguliramo z naslednjim številom ponovitev: 8–12 in ne več kot 15, če pa želimo mišico širiti, je neko splošno merilo 6 ponovitev. Namesto vaj, ki jih izvajamo v sedečem položaju v fitnesu in s katerimi po navadi ponavljamo le določene gibalne vzorce, priporoča funkcionalno vadbo, te vaje namreč »vključujejo gibanje celega telesa, z namenom ohranjanja in razvijanja osnovnih gibalnih vzorcev (gibanj), ki jih potrebujemo za učinkovito vsakodnevno funkcioniranje.« Dolenčeva je pokazala še primer ergonomsko neprimernega sedenja in vaje s pomočjo stola, ki jih lahko naredimo med delom ali učenjem/študiranjem doma, hkrati pa je s preprosto vajo – počepom – pokazala, kako lahko preverimo kakovost gibanja.
Študentski dom Ljubljana
Petra Vehovar